o klimatskih napravah na splošno
Klimatska naprava je nepogrešljiva naprava sodobne družbe, sodobne tehnologije, ki slab, onesnažen zrak v prostoru očisti oziroma spremeni njegove lastnosti, kot je vlažnost, ga filtrira in ga optimizira na priporočeno bivalno temperaturo, ne glede na vremenske razmere zunaj. Prva definicija klimatske naprave pa sega v leta 1908, ki jo je opredelil oče klimatizacije, Willis Carrier in pravi: Klimatska naprava je naprava, ki vzdržuje primerno vlažnost v vseh prostorih stavbe, zrak osvobodi vlage, ki se je nabrala v določenih letih, dovaja konstantno in ustrezno ventilacijo, učinkovito odstrani iz zraka mikroorganizme, prah, saje in druge tujke, učinkovito ohladi zrak v prostoru v določenih letnih časih, segreje prostor oziroma pomaga pri ogrevanju zraka v prostoru v zimskem času in je aparat, ki ni predrag za nakup in vzdrževanje.
Klimatska naprava se poleti uporablja za hlajenje in razvlaževanje toplega in vlažnega zraka, pozimi in v prehodnih sezonah pa za ogrevanje. Najbolj razširjeni klimatski sistem je sistem s toplotno črpalko zrak – zrak v deljeni izvedbi, tako imenovani »split« sistem. »Split« se imenuje zato, ker je sestavljen iz ločenih delov. Del sistema, ki je nameščen v prostoru je notranja enota, del, ki je nameščen na prostem (na primer ob hiši), pa je zunanja enota. Notranje enote služijo obdelavi oziroma klimatizaciji prostorov. Le te so lahko stenske, stropne, talne, kasetne, vgradne ali kanalske.
Klimatska naprava odvzema zrak iz okolice (zunanja enota), s katerim hladi ob kompresiji segret utekočinjen hladilni plin, ta nato po ceveh potuje do uparilnika (notranja enota), kjer ekspandira (preide v plinasto stanje), pri tem pa se mu temperatura močno zniža (odvisno od vrste hladilnega plina, tlaka...). Notranja enota klimatske naprave odvzema zrak iz prostora, ga ohladi, mu odvzame vlago in ga izpiha nazaj v prostor. Hladilni plin ponovno potuje v kompresor, ki je skrit v zunanjem delu klime in cikel se neprestano ponavlja.
Pri gretju prostora s klimatsko napravo se cikel obrne in notranja enota klime greje, zunanja pa 'hladi'.
Klimatska naprava se poleti uporablja za hlajenje in razvlaževanje toplega in vlažnega zraka, pozimi in v prehodnih sezonah pa za ogrevanje. Najbolj razširjeni klimatski sistem je sistem s toplotno črpalko zrak – zrak v deljeni izvedbi, tako imenovani »split« sistem. »Split« se imenuje zato, ker je sestavljen iz ločenih delov. Del sistema, ki je nameščen v prostoru je notranja enota, del, ki je nameščen na prostem (na primer ob hiši), pa je zunanja enota. Notranje enote služijo obdelavi oziroma klimatizaciji prostorov. Le te so lahko stenske, stropne, talne, kasetne, vgradne ali kanalske.
Klimatska naprava odvzema zrak iz okolice (zunanja enota), s katerim hladi ob kompresiji segret utekočinjen hladilni plin, ta nato po ceveh potuje do uparilnika (notranja enota), kjer ekspandira (preide v plinasto stanje), pri tem pa se mu temperatura močno zniža (odvisno od vrste hladilnega plina, tlaka...). Notranja enota klimatske naprave odvzema zrak iz prostora, ga ohladi, mu odvzame vlago in ga izpiha nazaj v prostor. Hladilni plin ponovno potuje v kompresor, ki je skrit v zunanjem delu klime in cikel se neprestano ponavlja.
Pri gretju prostora s klimatsko napravo se cikel obrne in notranja enota klime greje, zunanja pa 'hladi'.